Besedila
Iskra Beličanska, Boštjan Plesničar: Transcendentalna adolescenca
Akademska slikarja Iskra Beličanska in Boštjan Plesničar se na razstavi v galeriji Instituta Jožef Stefan v Ljubljani predstavljata z igrivo in sofisticirano temo, ki sta jo poimenovala Transcendentalna adolescena. Ustvarjalca se na razstavi srečujeta in prepoznavata v skupnih koordinatah, ki jih določajo odnosi med spoloma, občutja breztežnosti in antropomorfizmi - prenašanje človeških lastnosti in odnosov na druga bitja, stvari ali pojave.
Lojze Adamlje, Perpetuum mobile
Vsi ti labirinti v človeškem umu ...? Lojze Adamlje se jim ne more in ne more načuditi ... "Krik duha, ki se obrača k sebi in je trdno odločen, da obupano stre stare okove, pa čeprav s starimi kladivi", je literarno smer nadrealizma s katerim je surrealizem tesno povezan, v svojem manifestu meddrugim opredelil Andre Breton. Psihoanaliza Sigmunda Freuda pa je ob tem odigrala in jo še vedno, pomembno vlogo.
Teja Tegelj, Navzočnost, Doživljanja ali Vse na pravem mestu
Ko si v naravi, si kot v sliki, kjer je vedno prostor, ki je spredaj, pa oni, ki je zadaj; opažaš, kar se približuje in tisto, kar se oddaljuje, to, kar je spodaj in ono, kar je zgoraj ... Vse, kar se odstira v globino, kakor tudi plastenje samo, je za ustvarjalko skrivnostno in temu se posveča z nenehnim približevanjem in oddaljevanjem. Je mar prav plastenje tisto, kar zastira in zakriva naš pogled in vpogled v prvobitnost, srž, v bistvo samo?
Lado Jakša: Resonance časa (pregledna razstava)
Lado Jakša pri svojem umetniškem ustvarjanju združuje znanje in izkušnje z različnih področij kot ekvivalent umetniški intuiciji, ki so ji lastni različni aspekti zaznavanja časa. Sledenje intenci, intuiciji in navdihu umetnika namreč prej ko slej pripeljejo do tega, kar 'išče' in po navadi še dlje. "Na čiso drugem polju sem to reč dobil, kakor sem si bil kdaj mislil", se Lado Jakša strinja s citatom Jožefa Štefana. Kajti naključja, ki se v tem smislu dogajajo v njegovem fotografskem ustvarjanju, razkrivajo v sebi ključna, zavezujoča in celo vizoinarska sporočila.
Metka Krašovec: Blagodejna tišina, navdihujoča samost, igrivo sožitje, ljubeča in tankočutna dvojina
Akvarele, ki jih je Metka Krašovec ustvarila v letih 2005 in 2010, bi lahko že v obdobju njihovega nastanka postavili kot ravnotežje takratnemu in prihodnjemu času. Lahko bi si jih izbrali za vzor tudi danes, kako se brez hektike, zbrano in zmerno odzivati na čas in njegove notranje zakonitosti. Manj, že pregovorno pomeni več in tudi v slikarkinih delih ni nič drugače. Manj ali nič atributov prisotnosti fizičnega izobilja, kot ga razumemo danes, več in še več duševne in duhovne radosti. Zaradi njiju vse, kar je odvečnega odpade, tudi oblačila.
Digitalno in njegov vpliv na preobrazbo podobe (povzetek)
Matic Zorman: Gevgelija (Makedonija), fotografija, 8. 8. 2015
Lado Jakša, Fluidna partitura jazza, Svetlopisi
Kako razmišlja in dojema svet umetnik, ki je sam ustvarjalec, fotograf, skladatelj, glasbenik in jazzist in to na področjih, ki so mu zelo dobro poznana, še vedno navdihujoča, pa četudi se z njimi aktivno ukvarja že petdeset let? Lado Jakša, kot ga poznamo, razmišlja iskrivo, igrivo, konstruktivno kritično, izpostavlja dobre lastnosti pred slabimi ter ne sledi smernicam in priporočilom. V umetnosti, pa tudi sicer, zaupa svoji intenci in navdihu ter se podaja prek meja poznanega, tja, kjer sta empatija in improvizacija zakon.
Julijan Krapež, Okus oblike, galerija Lična hiša, Ajdovščina, 21. 2. 2015 - 21. 3. 2015
Četudi je arhitekt in oblikovalec Julijan Krapež med stanovskimi kolegi morda najbolj poznan po oblikovanju projektov za kuhinje, snuje tudi ambiente za zasebne naročnike, podpira umetnost, sledi njenim tokovom ter se posveča tudi slikarstvu in risbi. Če se ne bi odločil za študij arhitekture, bi se zagotovo za študij slikarstva, ki je pri njem nekoč kot enakovreden partner konkuriral arhitekturi. A vsaj zanj se obe področji med sabo odlično dopolnjujeta; arhitektura in oblikovanje ga navdihujeta v slikarstvu in obratno.
Oblikovalska identiteta: Vesna Štih, Prvo preddverje Cankarjevega doma, Ljubljana, 15. 1. - 4. 2. 2015
Samosvojost avtorskega in umetniškega izraza Vesne Štih kot oblikovalke tekstilij in oblačil je tudi v tem, da razmišlja kot slikarka in grafičarka. Njena predstavitev v okviru razstave Oblikovalska identiteta Društva oblikovalcev Slovenije tokrat ne prikazuje reprodukcij konkretnih izdelkov, ampak monumentalno sliko, poliptih, sestavljeno iz petih vertikalnih slik - ne platen, kot smo jih pri umetnikih vajeni sicer, pač pa viskoznih džersijev, napetih na lesene okvirje.
BelaBela: Rastoča svetloba, Ljubljanski grad, Peterokotni stolp, 7. 11. 2013 - 5. 1. 2014
Prosojna tkanina - organca, lebdeča okoli svetlobnega vira v krožno razporejenih in po številu pomenljivih stotih valjih - žarkih, stebrih, stolpih, je kot živa snov, ki se odziva na dotik in valovanje zračnih tokov z nihanjem in božajočim gibanjem. Spreminja se glede na svetlobna razmerja v prostoru, pa tudi glede na obiskovalce tako, da se nas naelektrena nežno oprime, nas okoplje v navdihujoči belini svetlobnega tuša in razelektri prenapetih občutij surove realnosti današnjega časa.