Besedila
Irena Polanec, Eva
Irena Polanec, prejemnica številnih mednarodnih priznanj in nagrad, je svoj obsežen in slogovno prepoznaven opus posvetila večinoma Evi, stoletja obsojani svetopisemski materi človeštva, in jo ikonografsko postavila na mesto, kot si ga zasluži. Eve, aktualne ženske vseh časov, ki dajejo prednost spoznanju pred nevednostjo in smrtjo, so v slikarkinih delih upodobljene v trenutku odločitve.
Nežika A. Novak, Šepet zemlje
“Oblike, ki jih ustvarja življenje, so bile in so vir navdiha za moja dela. Vendar nastanek in konec življenja dojemam v vesolju kot neoprijemljivo obliko. Moja pot me pelje preko čudovite raznolikosti živih oblik in čara našega bivanja k težko doumljivim in transcendentnim ravnem. Razčlenitve vidne pojavnosti vodijo namreč v druge dimenzije, v kozmične povezave in mistične ravni, kjer začnem mnoge ločene dele dojemati kot celoto”, je v razmišljanjih o svojem delu zapisala Nežika A. Novak novembra 2014. In danes?
Miro Bone, Vse v enem, eno v vsem
Miro Bone je ustvarjalec, ki se je v življenju uspešno profesionalno ukvarjal z vsem, česar se je lotil. K tistemu, čemur se posveti, pristopi na kreativen in etičen način, kot raziskovalec zavesti in procesov zavedanja. Meni namreč, da je to edini imperativ, ki lahko prevladujoče tendence postnekrofilne družbe preusmeri v biofilno, kot ju je v knjigi Človekovo srce, njegov demon dobrega in zla, opredelil nemški socialni psiholog Erich Fromm.
Revija Glasna, Lado Jakša, glasbenik, skladatelj, fotograf in umetnostni zgodovinar (intervju ob jubileju, 50-letnici Glasbene mladine Slovenije)
"Meni sta ustvarjalno povezovanje in prepletanje medijev nekaj povsem naravnega ter v veliko veselje in izziv. Kako slišati sliko, videti glasbo, odzveneti besedo, ubesediti likovnost ...”
Revija Glasna, Jurka Zoroja, magistra umetnosti, flavtistka, pedagoginja in galeristka (spletni intervju ob jubileju, 50-letnici Glasbene mladine Slovenije)
"Likovna umetnost in še posebej slikarstvo me navdihujejo tudi pri mojem profesionalnem delu in ustvarjanju. Prostori, kjer so na stenah razstavljena likovna dela vrhunskih umetnikov, so nedvomno bolj inspirativni, kot če bi bile stene, kjer se poučuje glasba, kako drugače opremljene in prazne.
Kiki Klimt, Mistično potovanje
"Ni dovolj, da verjameš v to, kar vidiš. To, kar vidiš, moraš tudi razumeti", je zapisal Leonardo da Vinci. In slikarka Kiki Klimt se je zamislila ... Ali znanje, ki ga je dobila med študijem, kakor tudi kasneje, pravzaprav razume v svojem bistvu? Lotila se je preučevanja in raziskovanja različnih področij, saj je želela redefinirati naučeno. Za pregledno predstavitev svojega 7-letnega raziskovanja in razvoja slikarske tehnike, si je za navdih izbrala perzijskega Shakespeara, pesnika Nizamija Ganjavija (1141-1206), njegov čas, življenje in bivanje na področju južnega Kavkaza.
Duhovna postaja umetnosti - Kolodvor
Duhovna postaja umetnosti - Kolodvor pooseblja postaje potovanja k sebi skozi različne izhodiščne simbole, ki jih nudijo njeni številni prostori in ambienti. Ti sprožajo v gledalcu različne asociacije na že videno, poznano, ali pa ga vodijo v povsem druge, nepoznane svetove, ki mu odpirajo možnosti za nova duhovna doživetja in bogatenje svojega lastnega sveta.
Lado Jakša, Da bi slišali na svoja ušesa in videli na svoje oči
Temeljna vrednota naroda, tako kot v Cankarjevih časih, še vedno ostaja "srečno in zadovoljno življenje", zato se s površnimi prepoznavanji problemov depriviligiranih posameznikov družba in ljudje ne ukvarjajo, saj bi si s tem svoje "srečno in zadovoljno življenje šibili". Ali kot pravi Ivan Cankar v črtici Nepotreben človek: "Kjer stojim jaz, bi bil ravno tako lahko prazen prostor; nihče bi se temu ne čudil." Prazen prostor pa pomeni, da dejavnost tistega, ki se v njem nahaja, nima družbene resonance ...
Lado Jakša, Prezrti pogledi, prezrti ljudje
Fotografije Prezrtih pogledov Lada Jakše so posvečene prav njim, Prezrtim ljudem na pragu revščine in pod njim - žrtvam slovenske solidarnostne krize in udarnikom gospodarske rasti obenem (prav ti so državo stali bore malo in jo še vedno, saj se njena finančna strategija varčevanja na njihov račun med krizo, s poglobljenimi rezi nadaljuje tudi danes) - in vsem tistim, ki nam je mar zanje.
Jernej Forbici, Pred tem, kar pride potem
We never change do we, we never learn do we (Nikoli se nič ne spremenimo, nikoli se nič ne naučimo) je delovni naslov, s katerim Jernej Forbici proučuje zgodovinski pregled nasilja nad naravo od antike do danes. Informacije in znanje črpa iz bogate dediščine dveh antičnih učenjakov, Plinija starejšega in Plinija mlajšega. Prvi delček njegovih spoznanj je bil predstavljen na samostojni razstavi Before What Comes Next (Pred tem, kar pride potem), ki je bila na ogled oktobra in novembra 2017 v galeriji Romberg v Latini, v Rimu.