Portreti Nuše Smolič so odprti procesi, ki odražajo večplastnost, fluidnost in minljivost človekovega obstoja ter zrcalijo subtilno dinamiko portretirančevih notranjih svetov. Zato barve, linije in poteze čopiča ne pripovedujejo zgolj o zunanjem videzu, temveč o notranjih procesih, s katerimi Nuša Smolič briše mejo med stabilnostjo in transformacijo, med figuro in abstrakcijo. S to razstavo umetnica naslavlja tudi prepoznavo prostora in časa, da nismo zgolj to, kar smo bili, temveč vse, kar smo sposobni postati.