Kako razmišlja in dojema svet umetnik, ki je sam ustvarjalec, fotograf, skladatelj, glasbenik in jazzist in to na področjih, ki so mu zelo dobro poznana, še vedno navdihujoča, pa četudi se z njimi aktivno ukvarja že petdeset let? Lado Jakša, kot ga poznamo, razmišlja iskrivo, igrivo, konstruktivno kritično, izpostavlja dobre lastnosti pred slabimi ter ne sledi smernicam in priporočilom. V umetnosti, pa tudi sicer, zaupa svoji intenci in navdihu ter se podaja prek meja poznanega, tja, kjer sta empatija in improvizacija zakon. Pa ne le tista (improvizacija) znotraj poznanih okvirov in shem, ampak ona, ki od njega zahteva še več odzivnosti, kompleksnosti in ustvarjalnega napora; kjer zadeve niso niti poznane, niti dorečene, kaj šele predvidljive.