V začetku je bila beseda in beseda ni imela pomena, ker je bila tam pred vsemi, celo pred bogom, pove umetnik: " Kot čista luč, praznina, popek, konec ..." Kot je bela slika Jožeta Slaka na beli steni Kostanjeviške cerkve nekdanjega cistercijanskega samostana varovana s svojim 'pozitivom', z osrednjo apsidalno oltarno podobo, jo napoveduje in odzvanja hkrati. Druži jo ista nevidna risba, isti prostor, isto sonce, a v njen manifestirani zemeljski del, 'negativ' se je zarezala ozka in jasna cezura, jo vzdolžno prerezala na dve polovici in ločila levo od desne strani. "Kot jelen hrepeni po potokih voda, tako moja duša hrepeni po tebi, o Bog", beremo v psalmu ...